Tanja Madjar - psihološko svetovanje

Kaj je psihološko svetovanje?

Namen individualnega psihološkega svetovanja je pomoč pri premagovanju težav in nudenju podpore pri razvoju boljšega razumevanja sebe, svojih misli, čustev in vedenja. S svetovanjem osebam pomagamo pri reševanju težav, doseganju ciljev ter nudimo podporo pri izboljšanju duševnega zdravja in dobrega počutja. Primerno je za različne življenjske težave, ki so posledica soočanja s stresnimi situacijami, npr. razvojni stresorji (začetek študija, rojstvo otroka) ali situacijski stresorji (npr. izguba službe, razveza, splav...).

Primerno je za vse, tako tiste, ki se trenutno srečujejo s težavami, stiskami, kot tiste, ki zgolj želijo izboljšati kakovost življenja, in navsezadnje tudi za osebe z duševnimi motnjami in boleznimi, ki se soočajo z najrazličnejšimi težavami in pri tem potrebujejo pomoč in podporo. Psihološko svetovanje omogoča pridobivanje novih veščin za reševanje težav in izboljšanje medosebnih odnosov. Ne gre za dajanje nasvetov, ampak za čustveno podporo in uporabo psiholoških tehnik, ki posamezniku pomagajo doseči želene spremembe. Svetovanje je krajši proces od psihoterapije in traja do 10 srečanj.

Psihološko svetovanje je namenjeno vsem, ki se srečujejo:

• z razpoloženjskimi težavami (tesnobo, depresijo, poporodno depresijo itd.),
• s stresom in izgorelostjo,
• s težavami v partnerskih in drugih medosebnih odnosih (na delu, v družini),
• s pomanjkanjem samozavesti, težavami samopodobe,
• s psihosomatskimi težavami,
• z občutki osamljenosti, praznine,
• s težavami pri izražanju čustev in obvladovanju jeze,
• s strahovi, fobijami, paničnimi napadi,
• z nespečnostjo in motnjami spanja,
• z izgubami in žalovanjem,
• z drugimi stiskami v turbulentnih življenjskih obdobjih.

Kaj je psihoterapija?

Psihoterapija je sodelujoč odnos, v katerem usposobljeni strokovnjak-psihoterapevt s strokovnim znanjem svoje psihoterapevtske smeri pomaga rešiti klientov psihološki problem ali težave s področja duševnega zdravja. Pomeni obliko zdravljenja človekovih čustvenih in vedenjskih težav, načinov razmišljanja ter zapletov v medosebnih odnosih. Psihoterapevti delajo na podlagi različnih teoretičnih modelov oziroma psihoterapevtskih teorij. Te delimo na psihoanalitične, kognitivne in vedenjske, sistemske in humanistično eksistencialne. V psihoterapijo se običajno vključujejo ljudje z diagnosticiranimi psihiatričnimi motnjami, na primer z različnimi vrstami anksioznih motenj in depresije, osebnostnih motenj, motenj hranjenja, raznih odvisnosti in drugim.

Psihoterapija poteka skozi pogovor in temelji na zaupanju ter medsebojnem spoštovanju sogovornikov. V psihoterapevtskem procesu terapevt z različnimi doživljajskimi, kognitivnimi, vedenjskimi in metaforičnimi tehnikami pomaga klientu doseči želeno spremembo. Pri doseganju osebnostnih sprememb je ključnega pomena terapevtski odnos.

Psihoterapija poteka skozi pogovor. Začne se s klientovo opredelitvijo težav, zaradi katerih je poiskal psihološko pomoč. V začetni fazi psihoterapije klient in terapevt skupaj določita terapevtske cilje – torej možne rešitve problema ali osebnostne spremembe, ki bi jih klient v terapevtskem procesu želel doseči.

V nadaljevanju psihoterapevtskega procesa terapevt pomaga klientu spreminjati tiste poglede, prepričanja ali notranja pravila, ki predstavljajo oviro na poti doseganja osebnostne spremembe, in utrjuje vse tisto, kar lahko pomaga razrešiti težavo. Pogosto se terapevt in klient dogovorita za terapevtske naloge, ki jih klient izpelje v času med seansami. To so nove oblike vedenja, mišljenja, reagiranja v medosebnih odnosih in aktivnosti, ki ugodno vplivajo na njegovo psiho-fizično zdravje in izboljšanje svojega problema.

Trajanja psihoterapije ni mogoče napovedati, saj ljudje s podobnimi težavami napredujejo z različnim tempom. Psihoterapija je zaključena, ko so izpolnjeni terapevtski cilji oziroma, ko je težava, zaradi katere je klient prišel, razrešena. Kratkotrajne terapije, kot so na primer kognitivno-vedenjska terapija ali k rešitvam usmerjeni pristopi, navadno trajajo nekaj mesecev. Terapevtska srečanja potekajo enkrat na teden po eno uro, v zaključni fazi lahko tudi redkeje.

Kaj je vedenjsko-kognitivna terapija (VKT)?

Vedenjsko-kognitivna terapija (VKT) je usmerjena na prepoznavanje posameznikovih načinov razmišljanja, stališč, prepričanj in na spreminjanje miselnih shem. Pomen, ki ga posameznik pripiše zunanjim dogodkom, je ključen tudi pri razumevanju čustvenih odzivov in vedenja klienta. Tako za kognitivnega terapevta ni situacija tista, ki je bistvena za počutje in vedenje, temveč naše razumevanje situacije, zaznava in interpretacija dogodkov.

Naloga kognitivno-vedenjskega terapevta je pomagati klientu pri doseganju sprememb v razmišljanju, čustvovanju in vedenju. Pristop je navadno usmerjen v težave »tukaj in zdaj«, in je v začetni fazi usmerjen v reševanje aktualnih težav in specifičnih problemov. Jasno določeni in dogovorjeni cilji s klientom ter aktivna klientova participacija je ključnega pomena. Tekom terapije uporabljamo različna sredstva, s katerimi merimo stopnjo doseganja ciljev. Terapija zahteva čvrst terapevtski odnos, saj je le ob kvalitetnem terapevtskem odnosu mogoč napredek terapije. VKT je zelo strukturirana in ciljno usmerjena, osredinjena na težave, terapevtske seanse pa so strukturirane. Je edukativna, kar pomeni, da je cilj naučiti klienta usvojiti določena znanja, s katerimi si bo lahko pomagal tudi po zaključku terapije.

Vlada usmerjenost, naj bo terapija čim krajša, navadno je časovno omejena in pogosto do 20 srečanj.

Joga je vadba, ki se ne osredotoča samo na telo, ampak je odlična tudi za našo duševnost in psihično počutje. Ne pomaga le pri raztezanju mišic in gibčnosti skeleta, temveč nam pomaga, da umirimo duha in se sprostimo. Z meditacijo lahko začnemo dan, pri čemer zadostuje zgolj nekaj minut vadbe. To nas bo umirilo in čez dan nam stvari ne bodo tako hitro prišle do živega.

V svoje življenje poskušajte uvesti še čuječnost. Skušajmo se osredotočiti na sedanji čas, na biti tukaj in zdaj, v tem trenutku. Osredotočimo se na tisto, kar je v tistem trenutku pred nami in ne skušajmo početi pet stvari na enkrat. Ko si umivamo zobe, si umivamo zobe, ko kuhamo, kuhamo, in ne delamo, in ne mislimo na nič drugega. Ko uživamo v lepem razgledu, pa samo uživajmo v lepem razgledu.

Ali si enostavno vzemimo čas za pet globokih vdihov in izdihov, napolnimo pljuča s svežim zrakom, z izdihom pa izpraznimo ves odvečni stres in napetost.

Poznamo še številne druge oblike sproščanja, pri čemer je priporočljivo izbrati tisto, ki vam najbolj ustreza in jo najlažje vpeljete v svoj dnevni ritem.

Blagodejni učinek zelišč na duševno počutje

Hoja po naravi že sama po sebi sprošča in blagodejno vpliva na naše duševno zdravje. Če pa hoji dodamo še nabiranje zelišč, pa lahko hoja dobi še svoj dodatni pomen. Ko iz zelišč doma pripravimo čaj, te ta spominja na prijetno vzdušje ob nabiranju, nudi pa tudi zadovoljstvo ob srkanju slastne vsebine, ki jo vročo, počasi spuščamo v telo. Ob tem pa si vzamemo čas za ritual, se umirimo in pokramljamo z bližnjimi.

Poleg tega imajo nekatera zelišča dokazano blagodejni učinek na naše duševno zdravje. Nekatere zdravilne rastline dokazano zmanjšujejo stres. Tako npr. baldrijan na nas deluje pomirjevalno in lahko pomaga pri nespečnosti. Pozitivnemu učinku baldrijana se pridružujejo še melisa, poprova meta, limonska trava, sivkini cvetovi, kamilice, bazilika v listih, rman in plahtica ter številne druge. Pravijo, da zdravilna zelišča pomirjajo, zmanjšujejo stres, anksioznost, pomagajo pri nespečnosti, pri čemer je potrebno opozoriti, da niso in ne smejo biti zamenjava za zdravila, niti nadomestek. Na tem mestu, v tem prispevku pa bistveno sporočilno vrednost nosijo kot način preživljanja prostega časa in skrbi za svoje duševno zdravje.